Peptični ulkus se nanaša predvsem na kronični ulkus, ki se pojavi v želodcu in dvanajstniku. Ime je dobil, ker je nastanek ulkusa povezan s prebavo želodčne kisline in pepsina, ki predstavljata približno 99 % peptičnih ulkusov.
Peptični ulkus je pogosta benigna bolezen, razširjena po vsem svetu. Po statističnih podatkih se razjede dvanajstnika običajno pojavljajo pri mladih odraslih, starost ob pojavu razjed na želodcu pa je poznejša, v povprečju približno 10 let kasneje kot pri razjedah dvanajstnika. Incidenca razjed na dvanajstniku je približno 3-krat večja kot pri razjedah na želodcu. Na splošno velja prepričanje, da se nekatere razjede na želodcu razvijejo v raka, medtem ko se razjede na dvanajstniku običajno ne.
Slika 1-1 Gastroskopska slika zgodnjega snežnega raka Slika 1-2 Gastroskopska slika napredovalega raka.
1. Večina peptičnih razjed je ozdravljivih
Pri bolnikih s peptično razjedo je večino mogoče pozdraviti: približno 10–15 % jih nima simptomov, medtem ko ima večina bolnikov tipične klinične manifestacije, in sicer: kronične, ritmične s periodičnim pojavom jeseni in pozimi ter zimske in spomladanske bolečine v trebuhu.
Razjede dvanajstnika se pogosto pojavijo z ritmično bolečino na tešče, medtem ko se razjede želodca pogosto pojavijo z bolečino po obroku. Nekateri bolniki običajno nimajo tipičnih kliničnih manifestacij, njihovi prvi simptomi pa so krvavitev in akutna perforacija.
Zgornja gastrointestinalna angiografija ali gastroskopija lahko pogosto potrdita diagnozo, kombinirano zdravljenje z zaviralci kisline, sredstvi za zaščito želodčne sluznice in antibiotiki pa lahko pri večini bolnikov okreva.
2. Ponavljajoče se razjede na želodcu veljajo za predrakave lezije
Razjede na želodcu imajo določeno stopnjo raka.Pojavlja se predvsem pri moških srednjih in starejših, ponavljajoče se razjede, ki jih ni mogoče pozdraviti dlje časa. Pravzaprav je treba patološko biopsijo v klinični praksi opraviti pri vseh razjedah na želodcu, zlasti pri zgoraj omenjenih razjedah. Zdravljenje razjed se lahko izvaja šele po izključitvi raka, da se prepreči napačna diagnoza in odlašanje bolezni. Poleg tega je treba po zdravljenju razjede na želodcu opraviti ponovni pregled, da se opazijo spremembe v celjenju razjed in prilagodijo ukrepi zdravljenja.
Razjede dvanajstnika redko postanejo rakave, vendar mnogi strokovnjaki ponavljajoče se želodčne razjede zdaj smatrajo za predrakavo lezijo.
Glede na poročila iz kitajske literature se lahko približno 5 % želodčnih razjed spremeni v raka, to število pa se trenutno povečuje. Po statističnih podatkih do 29,4 % rakov na želodcu izvira iz želodčnih razjed.
Študije so pokazale, da bolniki z rakom na želodcu predstavljajo približno 5–10 % incidence želodčnih razjed. Na splošno ima večina bolnikov z rakom na želodcu dolgo zgodovino kroničnih želodčnih razjed. Ponavljajoče se uničenje epitelijskih celic na robu razjede ter obnova in regeneracija sluznice, metaplazija in atipična hiperplazija sčasoma povečajo možnost nastanka raka.
Rak se običajno pojavi v sluznici, ki obdaja razjede. Sluznica teh delov erodira, ko je razjeda aktivna, in lahko po večkratnem uničenju in regeneraciji postane maligna. V zadnjih letih je bilo zaradi napredka diagnostičnih in preiskovalnih metod ugotovljeno, da se lahko zgodnji rak želodca, omejen na sluznico, erodira in razjeda, njegova tkivna površina pa se lahko spremeni zaradi sekundarnih peptičnih razjed. Te rakave razjede se lahko zdravijo kot benigne razjede. Zdravljenje se lahko ponovi, potek bolezni pa se lahko podaljša za več mesecev ali celo dlje, zato je treba razjedam želodca posvetiti veliko pozornosti.
3. Kateri so znaki maligne transformacije želodčne razjede?
1. Spremembe v naravi in rednosti bolečine:
Bolečina pri razjedi na želodcu se večinoma kaže kot topa bolečina v zgornjem delu trebuha, ki je pekoča ali dolgočasna, njen nastanek pa je povezan z uživanjem hrane. Če bolečina izgubi zgoraj omenjeno rednost, postane neenakomerna ali postane vztrajna topa bolečina ali pa se je narava bolečine v primerjavi s preteklostjo bistveno spremenila, je treba biti pozoren na znanilec raka.
2. Neučinkovito z zdravili proti razjedam:
Čeprav se razjede na želodcu pogosto ponavljajo, se simptomi po jemanju zdravil proti razjedam običajno ublažijo.
3. Bolniki s progresivno izgubo teže:
Kratkoročno, izguba apetita, slabost, bruhanje, vročina in progresivna izguba teže, izguba teže, možnost raka je zelo visoka.
4. Pojavi se hematemeza in melena:
Pacientovo nedavno pogosto bruhanje krvi ali katranastega blata, vztrajno pozitivni rezultati testa za okultno kri v blatu in huda anemija kažejo, da se želodčne razjede morda spreminjajo v raka.
5. V trebuhu se pojavijo mase:
Bolniki z razjedami na želodcu običajno ne tvorijo trebušnih mas, če pa postanejo rakave, razjede postanejo večje in otrdele, napredovali bolniki pa lahko maso otipajo v zgornjem levem delu trebuha. Masa mase je pogosto trda, nodularna in ne gladka.
6. Tisti, ki so starejši od 45 let, so v preteklosti imeli razjedo.in imajo v zadnjem času ponavljajoče se simptome, kot so kolcanje, spahovanje, bolečine v trebuhu, in jih spremlja izguba teže.
7. Pozitivna prikrita kri v blatu:
Če je rezultat ponovljen pozitiven, se prepričajte, da greste v bolnišnico na celovit pregled.
8. Drugi:
Več kot 5 let po operaciji želodca se pojavijo simptomi prebavnih motenj, izgube teže, anemije in krvavitve v želodcu ter nepojasnjeno napihnjenost zgornjega dela trebuha, spahovanje, nelagodje, utrujenost, izguba teže itd.
4, Vzrok za razjedo na želodcu
Etiologija peptične razjede še ni povsem razumljena, vendar je pojasnjeno, da so z incidenco peptične razjede povezani tudi okužba s Helicobacter pylori, jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in antitrombotičnih zdravil, pa tudi prekomerno izločanje želodčne kisline, genetski dejavniki, psihološka in čustvena nihanja ter nepravilna prehrana, spolnost, uživanje prigrizkov, kajenje, pitje alkohola, geografsko okolje in podnebje ter kronične bolezni, kot sta emfizem in hepatitis B.
1. Okužba s Helicobacter pylori (HP):
Marshall in Warren sta leta 1983 prejela Nobelovo nagrado za medicino za uspešno gojenje bakterije Helicobacter pylori in domnevo, da ima okužba z njo vlogo pri patogenezi peptičnih razjed. Številne študije so v celoti dokazale, da je okužba s Helicobacter pylori glavni vzrok za peptično razjedo.
2. Dejavniki, povezani z zdravili in prehrano:
Dolgotrajna uporaba zdravil, kot sta aspirin in kortikosteroidi, je nagnjena k povzročitvi te bolezni. Poleg tega se zdi, da so povezani tudi dolgotrajno kajenje, dolgotrajno pitje alkohola ter pitje močnega čaja in kave.
(1) Različni pripravki aspirina: Dolgotrajna uporaba ali uporaba velikih odmerkov lahko povzroči bolečine in nelagodje v želodcu. V hujših primerih se lahko pri vnetju želodčne sluznice, eroziji in nastanku razjed pojavijo hematemeza, melena itd.
(2) Zdravila za nadomeščanje hormonov:
Zdravila, kot sta indometacin in fenilbutazon, so hormonska nadomestna zdravila, ki neposredno poškodujejo želodčno sluznico in lahko povzročijo akutne želodčne razjede.
(3) Antipiretični analgetiki:
Kot so A.PC, paracetamol, tablete za lajšanje bolečin in zdravila za prehlad, kot je Ganmaotong.
3. Želodčna kislina in pepsin:
Končni nastanek peptičnih razjed je posledica samoprebave želodčne kisline/pepsina, ki je odločilni dejavnik pri nastanku razjed. To so tako imenovane "razjede brez kisline".
4. Stresni duševni dejavniki:
Akutni stres lahko povzroči stresne razjede. Ljudje s kroničnim stresom, tesnobo ali nihanjem razpoloženja so nagnjeni k peptičnim razjedam.
razjeda.
5. Genetski dejavniki:
Pri nekaterih redkih genetskih sindromih, kot so multipli endokrini adenom tipa I, sistemska mastocitoza itd., je peptični ulkus del kliničnih manifestacij.
6. Nenormalna gibljivost želodca:
Nekateri bolniki z razjedo na želodcu imajo motnje motilitete želodca, kot sta povečano izločanje želodčne kisline zaradi zapoznelega praznjenja želodca in dvanajstnično-želodčni refluks zaradi poškodb sluznice zaradi žolča, trebušnega soka in lizolecitina.
7. Drugi dejavniki:
Na primer lokalna okužba z virusom herpes simpleksa tipa I je lahko povezana. Okužba s citomegalovirusom je lahko povezana tudi pri ledvičnih presaditvah ali bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom.
Skratka, razjede lahko učinkovito preprečimo z aktivnim izboljšanjem življenjskega sloga, racionalnim jemanjem zdravil, izkoreninjenjem bakterije Helicobacter pylori in gastroskopijo kot rutinskim fizičnim pregledom;
Ko se razjeda enkrat pojavi, je potrebno aktivno uravnavati zdravljenje in redno izvajati gastroskopske preglede (tudi če je razjeda ozdravljena), da se učinkovito prepreči nastanek raka.
»Pomen gastroskopije se na splošno uporablja za razumevanje, ali imajo bolnikov požiralnik, želodec in dvanajstnik različne stopnje vnetja, razjede, tumorske polipe in druge lezije. Gastroskopija je tudi nenadomestljiva metoda neposrednega pregleda, nekatere države pa so sprejele gastroskopski pregled. Kot del zdravstvenega pregleda je treba preglede opraviti dvakrat letno, saj je incidenca zgodnjega raka na želodcu v nekaterih državah relativno visoka. Zato je po zgodnjem odkrivanju in pravočasnem zdravljenju očiten tudi učinek zdravljenja.«
Mi, Jiangxi Zhuoruihua Medical Instrument Co., Ltd., smo proizvajalec na Kitajskem, specializiran za endoskopski potrošni material, kot sobiopsijske klešče, hemosponka, polipa past, igla za skleroterapijo, pršilni kateter, citološke ščetke, vodilna žica, košara za iskanje kamnov, nosni biliarni drenažni kateteritd., ki se pogosto uporabljajo vElektronski magnetni zapis, elektrostatična razelektritev,ERCPNaši izdelki imajo certifikat CE, naši obrati pa certifikat ISO. Naše blago smo izvozili v Evropo, Severno Ameriko, Bližnji vzhod in del Azije ter si prislužili priznanje in pohvale strank!
Čas objave: 15. avg. 2022